top of page
Search

IZGUBLJENI SLOVENCI


Foto: Stanislav Valentinčič


IZGUBLJENI SLOVENCI

Plave, 05. 05. 2021


V tekstu je predstavljena beseda Bog energija, ki sestavlja stvarstvo! Ko človek razmišlja o novem letu, ima v celoti upanje, da se mu bosta v prihodnjem letu cedila med in mleko, a kot vidimo, se je upanje ustavilo v pričakovanju novega časa, ki bi imel večji smisel za posameznika in celoto. »Slovenija,« smo si rekli leta 1991. Vsak po svoje v pričakovanju obljub svojih idealov, ki pa niso niti v teoriji niti v praksi, mi kot posameznik in vsi skupaj kot celota. Čebele imajo panj in pravimo, da so delavne in marljive, a ne poslušajo človeka, temveč mu služijo. Njim pomeni notranji čut vse, z njim gradijo to, za kar so prišle na ta svet. Človek pa najprej vidi in sliši besedo denar, ki mu pomeni vse, a ob tem ne ve, da je pogubljen, niti se ne zaveda, da je denar samo sredstvo, s katerim dela to, kar mu je v dosegu. Denar je sredstvo, ki mora obstajati zaradi izmenjave energije med danim delom in sledečim elementom nabave ali njegovim razvojem. Pri čebelah denarja ni, je pa instinkt – čut, ki jim pomaga živeti. Pa mi, Slovenci, kaj smo? Ne vemo, ali si ne priznamo tega, za kar smo prišli služit, za kar smo poslani. Verujemo v vse verske sekte, si rečemo, pa vendar ni tako. Na srečo je Bog neviden, drugače ga že zdavnaj ne bi bilo več in ne bi bilo tudi nas. Pa zakaj, boste rekli. Enostavno. Bog je v nas. Vsako živo in neživo bitje ima v sebi Boga, drugače ne bi obstajalo. Vsaka stvar že ob rojstvu ve, komu bo služila. In kaj naj dela človek, ki tega ne vidi? Zato je stanje takšno, kot je. Za vse je kriv človek in ideologija o denarju – bogastvu. Ideja o bogastvu je zlo. Ko odhajaš s tega sveta, si zadovoljen, da si duševno popolnejši, bogastvo pa ostaja tu na zemlji naslednjim rodovom. Slovenci smo ljudje, ki raje pometamo pred sosedovim pragom, svojega pa ne vidimo. Zgodi se, kot večini državljanom, da se sedaj zapremo vase in kritiziramo vse povprek, a ne prisluhnemo sebi tako kot čebele, ki vedo, kaj so, kako in zakaj. Kar je ključno pri njih, je to, da služijo svojemu instinktu. Slovenci, nastopil je čas, da se poiščemo in pogledamo vase in da vsi skupaj tvorimo celoto. Vključujemo se po celotnem svetu, pa ne vemo, zakaj. Smo kot planinec, ki je včlanjen v planinsko društvo, nahrbtnika pa nima, opreme tudi ne, hribe opazuje s pisarne ali svoje sobe, s člansko izkaznico pa dokazuje pripadnost. Zmota, ki pomeni izgubo smisla Slovenije. Najprej moramo spoznati sebe in začutiti v sebi to, za kar smo se rodili, kar pa je težko, saj se tega ljudje ne moremo naučiti, samo notranji instinkt nam to pravi. Ko to spoznamo in smo v to trdno prepričani, brez razkazovanja pripadnosti, začnemo o tem razmišljati vsak po svoje in ne glede na odziv javnosti vztrajamo do realizacije. S tem se nam odpira možnost, da se včlanimo, saj šele takrat vemo, ali bomo hodili v hribe. Vsi Slovenci imajo svojo zamisel, nekateri jo oblikujejo že dlje časa, odvisno je, za kako velik projekt gre. Za to vemo vsak pri sebi in vendar prihaja čas, ko bomo morali naše ideje dati na plan, ko se ne bomo sramovali sebe tako kot sedaj, ko naše življenjske usode, ko se ne priznamo, krojijo ljudje, ki ne razmišljajo tako kot mi, ki šele čakajo na čas, ki jih bo pripeljal v ta čas, v kakršnem smo mi sedaj. Bogati smo, Slovenci, sebe poslušajmo in Boga, pa bomo vredni svojega usmiljenja. Tako posamezniki kot celota smo si samostojnost drugače predstavljali. Po rojstvu smo morali tudi mi iz plenic, nato je bilo potrebno shoditi in do osebnosti je potreben čas, ki je določen, da se seznanimo s slabostmi tega sveta, nato kot samostojni lahko začnemo graditi. V življenju ni prehitevanja, vse je določeno, usojeno, zato nekateri izgubljajo upanje, saj so priklopljeni na sosedovo napeljavo, ki pa je drugače prilagojena, bodisi da je sosedova ali preko meja nekje po svetu. Najbolje je, da se vsak Slovenec priklopi na svoj računalnik, ker je le-ta prirejen zanj in v sklopu nekaterih skupnih interesov. Vsaka stvar na tem svetu nečemu služi, potemtakem smo tudi mi Slovenci tukaj, da bi nečemu služili, zato vklopite vaše računalnike, saj so vaša last. Zanje boste tudi popolnoma odgovarjali, saj se imenujejo ŽIVLJENJE. Da bi znali z njimi rokovati, so že marsikateri Slovenci iskali inštrukcije v vseh možnih virih, a to ima vsak Slovenec v sebi. Tako kot poznamo različne programe, poznamo tudi različne ljudi. Zbirajte po programu, ki je prilagojen za vas, ne pa za druge v soseski; mogoče celo pri Eskimih, potemtakem bi zmrznili ali nasprotno zgoreli. In to se dogaja tistim, ki niso izbrali svojega programa, tistim, ki so videli velike kupe denarja po programu zahoda, severa, vzhoda ali juga. Spomnite se dolarjev v racmanovih očeh, ampak to se dogaja samo v Disneyjevih risankah, pa še to samo posameznikom, kot recimo racmanu, ostali enostavno zmrznejo ali zgorijo. Vsi ne moremo biti trgovci, direktorji, poslovneži, zaradi besede denar. Kdo bo pa za nami čistil umazanijo, saj smo ekološka država, mogoče samo na jeziku, saj potemtakem je Slovenija muha enodnevnica. Ko se je Slovenec nekoč v davnih časih pogosteje sprehajal po svetu, danes manj zaradi besede denar, je skoraj vsak izjavil: »Čudovita Kanada, Amerika, Švica …«, a živet je prišel vseeno v to moralno pokvarjeno državo. Danes vsi, ki se vračajo domov, pravijo, da je najlepše doma. Nekaj smo le vzljubili – besede najlepše je doma. Upam, da se tega tudi zavedamo v pravem pomenu. Dom, v katerem živimo v privatnem življenju, krojimo po našem okusu in naši mentaliteti ter okolju. Tako oblikujemo celotno državo Slovenijo. Potemtakem najbolje pozna brlog naš medved in ne tisti s severnega tečaja, saj bi ga težko prilagodili našim razmeram. Slovenija je prilagojena za Slovence tako, da lahko uporabljamo le naše programe, ki so že ob rojstvu vstavljeni v posameznika, samo vključiti jih je treba. Ko bodo tujci gledali naše računalniške programe, bodo ugotovili, da so nekaj svojega in nekaj novega za novo tisočletje. Slovenci, bodite pogumni in vključite se, da bo vsaka lučka drugačne barve naredila mozaik na ekranu računalnika in dejansko v Sloveniji in po svetu. Pomlad prihaja. Sejmo, da pride po poletju čas žetve, ki pomeni radost in veselje za dušo in telo.

AVTOR: STANISLAV VALENTINČIČ KEKEC


3 views0 comments

Comments


bottom of page